Previdno pri nabiranju čemaža!                                                                                                            

Divji česen ali čemaž (Allium ursinum) je pri sladokuscih cenjen kot začimba ali kot samostojna jed. V naravi se čemaževi zeleni listi pojavijo zgodaj spomladi na sončnih in vlažnih travnikih. Na istih rastiščih najdemo tudi močno strupen jesenski podlesek (Colchicum autumnale), katerega listi lahko spominjajo na čemaž. Zamenjave so pogoste predvsem preden vzcvetijo značilni čemaževi beli cvetovi. Pri nabiranju je zato potrebna previdnost, saj so zamenjave lahko usodne zaradi močnega strupa – kolhicina, ki ga vsebuje jesenski podlesek in je že v majhnih odmerkih smrtno nevaren.

Listi obeh rastlin so si po obliki podobni. Pri ločevanju med obema rastlinama je za zanesljivo veljala ljudska modrost po kateri list čemaža v primeru dvoma zmečkamo med prsti pri čemer se razvije močan vonj po česnu. Vendar se prsti in dlani navzamejo čemaževega močnega vonja in kasneje metoda pri ločevanju ni več povsem zanesljiva. Zato moramo biti pozorni tudi na druge razlike med rastlinama. Listi čemaža imajo daljši pecelj in so po obliki bolj ovalni, podlesek pa ima med listi tudi značilno podolgovato kapsulo s tremi črnimi nitkami, ki vsebuje semena.

Opozarjamo, da zamenjave niso redke. V Evropi so skoraj vsako leto zaradi njih opisani smrtni primeri. Tudi pri nas je v zadnjih letih prišlo do več zamenjav, en primer pa se je tragično končal.

Damjan Grenc, dr.med.                                                                                                                        

GHB je znan zaradi zlorabe pri posilstvih, saj ga žrtev v pijači ali hrani ne more zaznati, 

po zaužitju pa postane nemočna in se ne more upreti posiljevalcu. Kasnejše sodno preganjanje

posiljevalcev pa je zaradi anterogradne amnezije žrtve zelo otežkočeno. 

Kljub naraščanju števila zlorab GHB, pa pri posilstvih še vedno prevladujejo kratkodelujoči 

benzodiazepini in seveda alhohol. 

Smrčki (mavrahi) so užitne gobe in rastejo spomladi. Žal so jim zelo podobni pomladanski hrčki (Gyromitra esculenta), ki jih sicer uvrščajo med pogojno užitne gobe, vendar so v določenih primerih smrtno nevarni, ker vsebujejo strup giromitrin. 

6 do 48 ur po zaužitju hrčka postane bolniku slabo, bruha, driska, je  utrujen in ima mišične krče. 

Opisane težave trajajo običajno 1 do 3 dni, nato jim pri težjih zastrupitvah sledijo delirij, epileptični krči in na koncu koma. Tekom zastrupitve pride tudi do hemolize in ledvične ter jetrne odpovedi. 

Smrtnost zastrupitve je 10%.

 V zimskih mesecih moramo pri starejših bolnikih z znaki gripoznega obolenja oziroma glavobolom

vedno pomisliti tudi na zastrupitev z ogljikovim monoksidom (CO). V tujini ocenjujejo, da v ambulanti prepoznajo le 1/3 zastrupitev s CO.